Slovensko Porabje je tipičen primer, kjer je vidno, da lahko državna meja (železna zavesa) pusti na ljudeh neizbrisen pečat. Porabski Slovenci so bili desetletja ločeni od svoje matične domovine in so živeli brez kakršnih koli stikov z domovino matičnega naroda. Etnično skupino (porabski Slovenci) sestavljajo ljudje, ki si delijo enake kulturne značilnosti, želimo si, da bo tudi ta etnična skupina še naprej sposobna in zmožna ohranjati svojo etnološko dediščino, ponos in identiteto, da bosta slovenski jezik in kultura porabskih Slovencev njihova prednost in ne problem. Slednje lahko dosežemo s tesnejšo povezanostjo porabskih Slovencev z matičnim nacionalnim korpusom. Zagotoviti je potrebno večjo možnost delovanja manjšine v javnosti predvsem preko televizijskega medija ter skušati v pozitivnem duhu do jezika manjšine razvijati taka stališča, ki bodo pospeševala znanje in uporabo narečja, ki mu grozi izumrtje.
Za porabske Slovence je pomembno, da postanejo bolj prepoznani na Madžarskem in v Sloveniji, zato si je potrebno prizadevati za takšen razvoj medijev, ki bo manjšince predstavil v pozitivni luči ter jim omogočil razvoj in napredek gospodarstva v Porabju, saj je to osnovni pogoj za obstoj ene maloštevilne narodnostne skupine.
Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah. Ogledate si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in na TV Maribor s slovenskim znakovnim jezikom.
Utrip Ormoža – informativno-magazinska oddaja KTV Ormož - v nedeljo ob 14.30 na sporedu Televizije Maribor.
ozivalih@rtvslo.si.
navrtu@rtvslo.si.
Oddaja je premierno predvajana enkrat tedensko in gledalcem ponudi pregledne informacije s področja politike, kulture, gospodarske in okoljske infrastrukture, umetnosti, zabave ter športa preteklega tedna.
Namen oddaje je gledalcem predstaviti dogajanje, naložbe, novosti in razvoj Ptuja kot najstarejšega mesta v Sloveniji.
Na Festivalu PTUJ, ki je najstarejši festival domače glasbe, so sodelovali avtorji in ansambli narodno-zabavne glasbe iz Slovenije in zamejstva, nastopili pa bodo v dveh kategorijah: v kategoriji klasičnih kvintetov (harmonika, trobenta, klarinet, kitara, bas) in v kategoriji ostalih zasedb. Vsak ansambel se je predstavil z dvema novima skladbama, ki še nista bili javno predvajani ali izdani na nosilcih zvoka in z neobjavljenim besedilom. Nastopili bodo ansambel Amadeus, Azaleja, Fantje izpod Lisce, Jerneja Koblarja, Jug, KGB Kvintet, Mladika, Mladi upi, Pogled, Popotniki, Potep, Topliška pomlad, Veseli Dolenjci in Žargon.
V revialnem delu je za zabavo poskrbel Alfi Nipič s svojimi muzikanti.
To ni naključje, saj je otok -velik- po izjemni vegetaciji, neokrnjenih plažah in prijaznih ljudeh,ki popotnike do popeljejo do najlepših kotičkov otoka- Lagoa Azul, Lopez Mendes Beach in Pico do Papagaio. Pa še nekaj je zanimivo: na otoku ni avtomobilov, razen dveh policijskih in reševalnih vozil, oddaljen 2 uri vožnje in plovbe od Ria de Janiera, odkril pa ga je portugalski pomorščak Andre Goncalves leta 1502.
Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah. Ogledate si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in na TV Maribor s slovenskim znakovnim jezikom.
Utrip Ormoža – informativno-magazinska oddaja KTV Ormož - v nedeljo ob 14.30 na sporedu Televizije Maribor.
Oddaja je premierno predvajana enkrat tedensko in gledalcem ponudi pregledne informacije s področja politike, kulture, gospodarske in okoljske infrastrukture, umetnosti, zabave ter športa preteklega tedna.
Namen oddaje je gledalcem predstaviti dogajanje, naložbe, novosti in razvoj Ptuja kot najstarejšega mesta v Sloveniji.
Tejo Firbas, Mia Pernat, Patrick Šabeder, Lara Hercog, Ana Eva Prgin Adelstein, Sara Brumen, Eva Čeh, Maša Škrlec, Kiara Šegula, Emma Sartor, Enej Stanovnik, Chiarra Gregorc Planinc. Voditelja: Dalibor Bedenik in Matjaž Kitak, športna dvorana OŠ Ljudski vrt Ptuj. Vabljeni k ogledu!
Je deficitarni poklic lahko tudi sanjska služba? Na podjeten in privlačen način boste z obrtniškim delom in šolsko prakso spoznavali številne poklice, ki veliko obetajo. Seznanjali vas bomo z novostmi v svetu, ki kroji obrt in podjetništvo.
V oddaji pa bomo gostili podjetnike in obrtnike, ki močno izstopajo iz vsakodnevnih slovenskih okvirov. Njihova pogum in vztrajnost sta temelj za uspeh.
Začenjamo s prenovo vrstne hiše iz 50-tih let, ki vas bo naravnost osupnila. Hiša, v kateri se moraš nekajkrat ustaviti ali še bolje sesti in se dobro ozreti naokrog, da zajameš in dojameš vse nivoje domiselnih rešitev. Arhitekti so lani za to svoje delo prejeli nagrado Zlati svinčnik za odlično izvedbo in BIGSEE nagrado v kategoriji stanovanjske stavbe.
Kaj če je družinska hiša prevelika in potrebna obnove? Pokazali bomo primer družine, ki se je po tehtnem premisleku odločila za novo hišo, narejeno povsem po njihovi meri in je pol manjša kot njihova prejšnja.
Koseški bloki, ki jih je zasnoval arhitekt Viktor Pust, so bili prvi terasasti bloki v Ljubljani. Še danes veljajo za eno najkakovostnejših ljubljanskih sosesk. Mlada družina, ki se je zaradi vseh prednosti naselja odločila svoje korenine pognati prav tu, se je osvežitve svojega stanovanja lotila v sodelovanju z notranjo oblikovalko.
Oddaja je nastala po ideji Nike Grabeljšek, doc. dr. Aleksandre Berberih Slane in Silve Volf, raziskovanje in besedilo je delo Mateja Korošca, direktor fotografije je Damijan Krajnc, za luč je odgovoren Aleksander Ros, za ton Tomaž Pečar, montažo Igor Purnat, za scenarij Matej Korošec, Bojana Rudl in Damijan Krajnc ter režijo Bojana Rudl.
Fabrika Maribor tako prinaša zgodbe nekdanjih največjih mariborskih industrijskih gigantov, kot so Tovarna avtomobilov Maribor – TAM, TVT Boris Kidrič, Mariborska tekstila tovarna – MTT, Mariborska livarna Maribor, Elektrokovina, Metalna, Marles, Zlatorog, Swaty in drugih, skozi oči tistih, ki so delali na »proizvodnih linijah«.
Industrija je namreč v Maribor prišla po spletu naključij, ko so železniško progo Dunaj–Trst namesto skozi Ptuj speljali skozi Maribor. V Mariboru je zagorela prva električna žarnica v tem delu Evrope, zaradi razcveta tekstilne industrije je bil v tridesetih letih prejšnjega stoletja poimenovan jugoslovanski Manchester, med drugo svetovno vojno pa je vse njegovo gospodarstvo zadovoljevalo potrebe vojske tretjega rajha. Po vojni je bil v Mariboru izdelan prvi jugoslovanski tovornjak, pa znameniti Titov Modri vlak. V njem se je zgodil prvi, še jugoslovanski stečaj in največji propad industrije v regiji.
Posebnost dokumentarne oddaje Fabrika Maribor je tudi avtorska glasba skupine StrojMachine. Člani skupine pa se tudi pojavljajo kot vezni element dokumentarne oddaje. Vabljeni k ogledu!
A Barangolások című adásban elsősorban a magyar, de más európai és azon kívüli nemzeti közösségek életét kívánjuk megjeleníteni. Keretében vetítjük le a Magyarország gyöngyszemei sorozat adásait és a muravidéki magyarlakta településekről szóló „faluriportjainkat”.
Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah. Ogledate si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in v torek ob 20. uri na TV Maribor.
navrtu@rtvslo.si.
A Barangolások című adásban elsősorban a magyar, de más európai és azon kívüli nemzeti közösségek életét kívánjuk megjeleníteni. Keretében vetítjük le a Magyarország gyöngyszemei sorozat adásait és a muravidéki magyarlakta településekről szóló „faluriportjainkat”.
To ni naključje, saj je otok -velik- po izjemni vegetaciji, neokrnjenih plažah in prijaznih ljudeh,ki popotnike do popeljejo do najlepših kotičkov otoka- Lagoa Azul, Lopez Mendes Beach in Pico do Papagaio. Pa še nekaj je zanimivo: na otoku ni avtomobilov, razen dveh policijskih in reševalnih vozil, oddaljen 2 uri vožnje in plovbe od Ria de Janiera, odkril pa ga je portugalski pomorščak Andre Goncalves leta 1502.